Seroquel

Seroquel je zdravilo z učinkovino kvetiapin, ki se uporablja pri zdravljenju shizofrenije ter bipolarnih motenj, vključno z maničnimi epizodami in depresivnimi epizodami pri bipolarni motnji. Namenjeno je odraslim bolnikom, pri katerih zdravnik presodi, da antipsihotik prinese več koristi kot tveganj. Deluje tako, da vpliva na delovanje določenih kemičnih snovi v možganih, kar lahko izboljša razpoloženje, spanje in miselne procese. ^[1]

Vsaka tableta vsebuje kvetiapin v obliki kvetiapin fumarata. Pomožne snovi v tabletah omogočajo stabilnost, sproščanje učinkovine in pravilno obliko zdravila za peroralno uporabo.

Seroquel se uporablja peroralno. Zdravilo se praviloma jemlje vsak dan ob približno istem času, saj je pri psihiatričnih diagnozah enakomernost pogosto pomembnejša od “popolne ure”. Ker gre za zdravilo na recept (Rp), je odmerek individualno določen glede na diagnozo, predhodno zdravljenje, starost, delovanje jeter in sočasna zdravila.

Ključna, uporabna pravila pri jemanju:

• Tableto pogoltnite s kozarcem vode.
• Hrana lahko vpliva na občutek zaspanosti pri nekaterih ljudeh; če se vam po odmerku vrti ali ste preveč zaspani, zdravniku povejte tudi, ali ste zdravilo jemali na prazen želodec ali po obroku.
• Če je predpisana oblika s podaljšanim sproščanjem (Seroquel SR), tablete ne žvečite in ne drobite.
• Izpuščen odmerek: če se spomnite še isti dan, je ravnanje odvisno od tega, kako blizu ste naslednjemu odmerku; pri antipsihotikih se pogosto izogibamo “podvajanju”.

Ena stvar je res pogosta: bolnik zdravilo prekine, ker se počuti bolje, nato pa se v nekaj dneh ali tednih pojavijo nespečnost, razdražljivost ali povrat simptomov. Prekinjanje se zato praviloma načrtuje postopno in pod nadzorom, ne “čez noč”.

• Tablete se jemljejo peroralno, cele z vodo.
• Običajni odmerki se določijo individualno; zdravnik jih pogosto začne z 25 mg do 50 mg na dan in jih postopno povečuje glede na indikacijo in prenašanje.
• Pri nekaterih shemah se zdravilo jemlje 1-krat na dan zvečer, pri drugih 2-krat na dan, odvisno od predpisanega režima.
• Tablete se lahko jemljejo s hrano ali brez nje; pri občutljivosti na zaspanost je pogosto bolj primerno jemanje zvečer.
• Zdravljenje je običajno dolgotrajno in poteka po navodilih zdravnika, brez samovoljnega prekinjanja ali spreminjanja odmerka.

Seroquel se uporablja pri zdravljenju shizofrenije ter bipolarnih motenj, vključno z maničnimi epizodami in depresivnimi epizodami pri bipolarni motnji.

Seroquel se pogosto primerja z drugimi atipičnimi antipsihotiki. Razlike se v praksi kažejo v tem, kako izrazita je zaspanost, kako verjetne so presnovne spremembe in kakšna je verjetnost ekstrapiramidnih simptomov.

Če je glavna težava nespečnost ob bipolarni motnji, je kvetiapin pogosta izbira. Če je prioritetno zmanjšati tveganje za presnovne učinke, se zdravniki včasih odločajo drugače. Izbira je vedno kompromis med učinkom in prenašanjem.

Napake so pogosto čisto človeške in predvidljive. Veliko jih je mogoče preprečiti z enim dobrim pogovorom.

• Prehitra prekinitev, ko se počutje izboljša, brez načrta z zdravnikom.
• Jemanje “po potrebi” namesto redno, kar povzroča nihanja spanja in razpoloženja.
• Kombiniranje z alkoholom zaradi lažjega uspavanja, nato pa pretirana zaspanost in slabša koncentracija naslednji dan.
• Uporaba močnih odvajal ali “detox” pripravkov zaradi zaprtja, namesto da bi najprej uredili tekočine, vlaknine in po potrebi izbrali primernejše farmacevtske rešitve.
• Spregled presnovnih sprememb: nekateri opazijo večji apetit šele po nekaj tednih in takrat je teže “ujeti” rutino prehrane.

Psihiatri Seroquel pogosto izberejo, ko želijo antipsihotik, ki poleg učinkov na psihotične simptome pomaga tudi pri nespečnosti in tesnobi. Pri bipolarni motnji ga zdravniki uporabljajo tako pri maniji kot pri bipolarni depresiji, a vedno v sklopu celotnega načrta zdravljenja, ne kot “tableto za spanje”. Dobra stran je, da pri mnogih povzroča manj izrazite ekstrapiramidne težave kot nekateri drugi antipsihotiki; slabša stran je, da lahko pri delu bolnikov poslabša presnovni profil in telesno maso, zato je treba cilje postaviti realno.

V ambulantah se pogosto vidi še en vzorec: ko bolnik preskoči odmerke, se najprej vrne nespečnost, šele nato razpoloženjski simptomi. To ljudi zavede, ker si nespečnost razložijo kot stres, ne kot zgodnji znak poslabšanja.